Mark Fridvalszki
2021, instalacija
Arheo-futurološki metakolaž je rezultat paradoksne strategije izkopavanja preteklosti v iskanju prihodnosti. Čutimo to? izkopava vizualne ostanke modernističnih vizij in izgubljenih prihodnosti. Kombinira gradivo iz dveh različnih, a v marsičem vzporednih v prihodnost zazrtih obdobij, časa vrhunca »popularnega modernizma« konec 60. let in obdobja boja rejverskega gibanja proti neoliberalnemu prisvajanju kulturne in politične domišljije konec 80. let. Na ozadju naslovnice knjige Innovation, models for future (WWF, 1998) se pojavijo maskota Expo 2000 Twipsy, fragment iz grafike arhitekturnega kolektiva Superstudio, skenirana podoba Zemlje iz kataloga Whole Earth Catalogue (1994), našitek Ad Futura – Ad Inexplorata (Into the Future, Into the Unknown) Marka Fridvalszkija, podoba vzleta letala Concorde, preoblikovana stran iz kataloga Macromedia Freehand clipart kataloga – računalniške aplikacije za ustvarjanje 2D vektorskih grafik iz leta 1995, acid house fanzin iz 90. let, delček časopisnega članka o ekstaziju, letak zadnjega »pravega« ilegalnega rejva acid house obdobja v 80. Love Decade, poster festivala Fehmarn – enega zadnjih festivalov hipijevskega obdobja 60. let z zadnjim nastopom Hendrixa, logotip ISKRE DELTE, in mnoge druge reference. Skupaj tvorijo umetniški pripomoček za spektropolitično strategijo klicanja izgnanih duhov modernosti in potlačenih, a še vedno intenzivnih utopičnih impulzov preteklosti, ki ti pomaga prebiti časovno klavstrofobijo naše s sedanjim trenutkom obsedene dobe.
odpri galerijo
odpri galerijo
odpri galerijo
odpri galerijo
odpri galerijo
Mark Fridvalszki (rojen leta 1981 v Budimpešti, živi in dela v Berlinu) je leta 2011 diplomiral na Akademiji za likovno umetnost na Dunaju in nato študiral na mojstrskem podiplomskem programu na Akademiji za vizualno umetnost v Leipzigu (2014–2017). Od leta 2014 je sopobudnik in grafični urednik založniškega projekta in interdisciplinarnega kolektiva Technologie und das Unheimliche oziroma T+U.
Sodeloval je na različnih razstavah in umetniških dogodkih, med drugim v središču Kunstverein am Rosa-Luxemburg-Platz v Berlinu (2021), na 12. festivalu Narracje v Gdansku (2021), v središču Kunstraum Lakeside v Celovcu (2021), galeriji Liptovská Galéria P. M. Bohúňa (2021), na inštitutu za sodobno umetnost Dunaújváros (2020), v galeriji Horizont v Budimpešti (2019, 2020), galeriji TIC v Brnu (2020), galeriji Karlin Studios v Pragi (2019), muzeju Ludwig v Budimpešti (2019), madžarski Narodni galeriji (2019), na sejmu Miart (2019), razstavi Paris Internationale (2018), v muzeju Modem v Debrecenu (2018), središču D21 Kunstverein v Leipzigu (2018), galeriji Meetfactory v Pragi (2016), galeriji Trafó v Budimpešti (2016), na dogodku Vorspiel Transmediale v Berlinu 2016 (T+U, 2016), Akademiji Schloss Solitude v Stuttgartu (T+U, 2015), v galeriji Kisterem (2015) in projektnem prostoru Lehrter 17 v Berlinu (2015), in bil med drugim rezidenčni umetnik v galeriji Futura v Pragi (2019) in središču sodobne umetnosti Meetfactory (2015).
