Inside Job (Ula Lucińska, Michał Knychaus)
video instalacija
sodelovanje pri 3D in animaciji: Kuba Matuszczak
Spekulativna pripoved o prihodnosti, v kateri po letih spanja prebujena fiktivna semena pričnejo rasti in vplivati na okoliške habitate, izhaja iz ponavljajoče se fraze «možnost, da smo …» v pesmi Loba Diane di Prima. Pripoved spremljajo fragmenti iz pesmi Diane di Prima, Helene Cioux, Marine Cvetajeve, Patrície Rehder Galvão, Silvie Plath in Marie Sabine in drugih. Fiktivna semena, ki spominjajo na starodavne fosile ali ostanke nekakšnih zunajzemeljskih oblik, se posredno nanašajo na rastlinske organizme, ki v režimu spreminjajočega se podnebja proizvajajo «speča semena». Mirovanje je lastnost, ki so jo nekatere rastline pridobile z evolucijo in jim je omogočila preživetje v neugodnih pogojih, zato je pomembno pri razmnoževanju novih vrst in uspešnem širjenju že obstoječih. Možnost, da smo zastrupljeni odpira širšo temo postčloveške prihodnosti, v kateri bi se lahko zgodile doslej neznane preobrazbe materije.
odpri galerijo
odpri galerijo
odpri galerijo
odpri galerijo
odpri galerijo
odpri galerijo
odpri galerijo
odpri galerijo
odpri galerijo
odpri galerijo
odpri galerijo
odpri galerijo
Ula Lucińska (1992, Poljska) in Michał Knychaus (1987, Poljska) skupaj delujeta kot dvojec Inside Job. Njuna praksa temelji na uporabi različnih medijev in materialov, kar pogosto vodi v ustvarjanje specifičnih, večplastnih okolij. Posvečata se procesom oblikovanja identitet, vključno z identitetami krajev, v okviru dinamičnih sprememb, kot so podnebna kriza, pospešen tehnološki razvoj, politični premiki in naraščajoča tesnobnost zaradi neznane prihodnosti. Mnogi njuni projekti se nanašajo na futuristične in postkatastrofične scenarije.
Uvrstila sta se v finale mednarodnega tekmovanja Artagon IV v Parizu (2018), v ožji izbor mednarodnega tekmovanja za likovne umetnike Allegro Prize (2020), prejela nagrado mesta Poznanj za nove umetnike (2020), nagrado poljskega ministrstva za kulturo in nacionalno dediščino (2018) in nagrado Santander Universidades (2016). Za skupni diplomski projekt sta prejela nagrade revij SZUM in Czas Kultury (2018). Dela sta predstavljala na umetniških rezidencah (rezidenca Rupert, Vilna, A-I-R FUTURA, Praga, rezidenca Gurzelen, Biel/Bienne, Švica, TestDrive, Nikozija, Kulturfabrik, Burgdorf, Švica), na samostojnih razstavah (npr. v galeriji Eastcontemporary v Milanu, FUTURA v Pragi, Pawilon v Poznanju, :SKALA v Poznanju, 9/10 Gallery na Poljskem, Hot Wheels Projects v Atenah) in skupinskih razstavah (npr. Kunsthalle v Baden-Badnu, BWA v Vroclavu, TRAFO – Trafostacja Sztuki v Szczecinu, The Death of Man, Warsaw Gallery Weekend na Poljskem, WallRiss v Fribourgu v Švici, Sattlekammer v Bernu, na Atenskem festival digitalne umetnosti 2018, v galeriji DuflonRacz v Bernu, na Bienalu sodobne umetnosti Ostrale v Dresdnu in festivalu Musrara Mix v Jeruzalemu).
