Joey Holder
2021, videoinstalacija
bitja in filmska scenografija: Yuma Burgess, zvočno oblikovanje: 33EMYBW, grafika: Raphaël de La Morinerie, esej: Theo Reeves-Evison, oblikovanje kataloga: Hanzer Liccini
Počasno, vodno potovanje do izmišljenega slanega jezera na dnu neimenovanega oceana, v katerem protagonisti, napol izmišljene različice nevretenčarjev, hibridizirani in v nenehnem premikanju, plujejo v zgodbo in iz nje. Iz skalnate, sušne pokrajine, sestavljene iz diagramov in simbolov nadzora in kategorizacije, človeške interpretacije organskih procesov pripotujemo na morsko dno. V globočini, ki spominja na tiste, v katerih se odvijajo romani Julesa Verna, ki je téme iz Homerjeve Odiseje prestavil v talilni lonec kolonialne širitve 19. stoletja, se bitja v svetu Globokomorskega iskalnika poskušajo izogniti identifikaciji, klasifikaciji in iz tega izhajajočemu popredmetenju. Slano jezero je kraj onkraj kartiranja, globoko morje kot prispodoba meje človeškega znanja, kraj onkraj kategorizacije, onkraj denarne vrednosti, onkraj kolonialnega projekta taksonomije.
Optimistično ugibanje o drvenju v temno prihodnost, alternativna prispodoba za pobeg pred nadzorom in metom mreže pripoveduje o bolj pozitivni prihodnosti, o pobegu na temno, varno mesto onkraj podatkov.
odpri galerijo
odpri galerijo
odpri galerijo
odpri galerijo
Joey Holder (1986, London, Združeno kraljestvo) v svojih delih odpira filozofska vprašanja o našem vesolju in še neznanih stvareh glede prihodnosti znanosti, medicine, biologije in interakcij med človekom in strojem. V sodelovanju z znanstvenimi in tehničnimi strokovnjaki dela potopljive multimedijske instalacije, ki raziskujejo meje človeškega in to, kako doživljamo nečloveške, naravne in tehnološke oblike. Ko meša elemente biologije, nanotehnologije in naravoslovja z vmesniki računalniških programov, ohranjevalniki zaslona in merilnimi napravami, napeljuje na nestalnost in zamenljivost teh navidezno kontrastnih in nasprotujočih si svetov: »vse je mutant in hibrid«. S povezovanjem oblik, ki so izšle iz našega človeškega okusa, kulture in industrijskih procesov, raziskuje zapletene sisteme, ki rušijo predstave o »naravnem« in »umetnem«. Gensko spremenjeni izdelki, virtualna biologija in vodna bitja so strnjeni v razširjeno mrežo – izziv za naše dojemanje evolucije, prilagajanja in sprememb.
Med drugim je imela te samostojne razstave: Semelparous v Centru za prosti čas Springhealth v Londonu (2020), razširjen projekt Adcredo – The Deep Belief Network, QUAD v Derbyju, Matt’s Gallery v Londonu in Bloc Projects v Sheffieldu (2018), Selachimorpha v The Photographers’ Gallery v Londonu (2017), Ophiux v organizaciji Sonic Arts v Amsterdamu in v rezidenčnem centru Wysing Arts Centre v Cambridgeu (2016) ter BioSTAT v umetniški galeriji Project Native Informant v Londonu (2015). Nekatere skupinske razstave: 6. atenski bienale (2018), Joy Before the Object v galeriji Seventeen v Londonu (2019), Cursed Images v galeriji Lise Kandlhofer na Dunaju (2019), Future Love v Hiši elektronskih umetnosti (HeK) v Baslu (2018), Inside Intel v Centru za raziskovalno novinarstvo v Londonu, Transcendental Forest na 7. moskovskem mednarodnem bienalu sodobne umetnosti (2017). Beyond the Liquid Horizon v centru za sodobno umetnost Le lieu unique v Nantesu, SITUATIONS/Post Fail v Fotomuseum Winterthur v Winterthurju (2018), r u still there? v galeriji House of Egorn v Berlinu, Alien Matter na Transmedialu v Berlinu in Materialising the Internet v galeriji sodobne umetnosti MU v Eindhovnu (2017). O njenem delu so pisali v revijah in časopisih ARTFORUM, A-N, AQNB, Art Monthly, BOMB, DAZED DIGITAL, Flash Art, Elephant, Frieze, Spike, The Guardian, It’s Nice That, Rhizome, thisistomorrow in VICE.
