Katja Novitskova
2020, digitalni tisk, sintetična glina, jeklo, 136 x 114 x 4 cm
De novo synthesis upodablja življenje na mikro- in makroravni in se ukvarja z njegovimi potencialnimi oblikami, ki bi jih lahko omogočila tehnologija, vendar pa so že v svoji »embrionalni fazi« predstavljene kot nekakšni kulturni fosili. Te organske forme, vzorci in poetične oblike so sintetizirani z digitalno obdelavo podatkov in izpopolnjenimi filtrirnimi mehanizmi in nastopajo kot znanilci postčloveške vizije. Zarodek je stanje popolne ranljivosti in hkrati neverjetne sile, moči nežnosti in gibkosti. Sintetične oblike so ustvarjene z uporabo algoritmov strojnega učenja in programske opreme za 3D-modeliranje, nato pa še dodatno spremenjene in sestavljane. Algoritmi so trenirani iz slikovnega arhiva Katje Novitskove, ki vsebuje dokumentacijske slike, skice lastnih del ter vizualno raziskovalno gradivo, povezano z biotehnologijo, pojavijo se podobe laboratorijskih živali, proteinskih struktur in virusov ter oblike in vzorci, ki so sicer organski, vendar izvirajo iz kompleksne digitalne slikovne obdelave, podprte z umetno inteligenco. Nekatere prikličejo v spomin dela Hilme af Klint, Georgie O‘Keefe in C. G. Junga. Nekatere značilne elemente teh del, kot je barvna shema, Novitskova prevede v algoritemski postopek.
odpri galerijo
2018, elektronska otroška gugalnica, robotski hrošči, plastične cevi, laserji, epoksidna glina, digitalni tisk, poliuretanska smola, aluminijasto zložljivo stojalo
Mamaroo je del serije elektronskih otroških gugalnic z laserskimi očmi – aparatom za vid, ki predstavljajo zibke porajanja strojnega zavedanja. Nihajoče gugalnice, obložene z vzorčastimi smolnimi opnami, orkestrirajo nelagodno prenatalno okolje, poseljeno z mutiranimi oblikami.
odpri galerijo
odpri galerijo
Katja Novitskova (1984, Estonija) živi in dela v Berlinu in Amsterdamu. V svojih delih se loteva zapletenosti in morebitnih neuspehov upodabljanja sveta s tehnološko vodenimi pripovedmi. Z združevanjem umetnosti in znanosti na ravni narave vzbudi zavedanje o obstoju orodij za posredovanje in predstavljanje, ki se uporabljajo za prikaz teh področij. V letih 2013 in 2014 je bila rezidenčna umetnica na Kraljevi akademiji za upodabljajoče umetnosti (Rijksakademie van Beeldende Kunsten) v Amsterdamu. Njena dela so bila razstavljena na samostojnih in skupinskih razstavah, na primer v Muzeju za sodobno umetnost Migros v Zürichu (2020), Umetniški fundaciji Šarjah (2020), muzeju Powerlong v Šanghaju (2019), Muzeju sodobne umetnosti Hamburger Bahnhof v Berlinu (2019), na 14. trienalu v Fellbachu v Nemčiji (2019), v Centru za sodobno umetnost (CCA) v Tel Avivu (2019), muzeju Marte Herford v Herfordu v Nemčiji (2018), galeriji Whitechapel v Londonu (2018, samostojna), Muzeju umetnosti Kumu v Talinu (2018, samostojna), na baltiškem trienalu v Vilni (2018), v estonskem paviljonu na 57. beneškem bienalu (2017, samostojna), v okviru neprofitne organizacije Public Art Fund v New Yorku (2017, samostojna), v galeriji in na razstavnem prostoru Cc Foundation & Art Center v Šanghaju (2017, samostojna), v razstavnem centru Schirn Kunsthalle v Frankfurtu (2017), Muzeju sodobne umetnosti Kiasma v Helsinkih (2017), razstavnem centru Kunsthal Charlottenborg v Københavnu (2017), na umetniškem sprehajališču nakupovalnega centra K11 v Šanghaju (2017) in v umetniški galeriji Greene Naftali v New Yorku (2016, samostojna). Samostojno in skupinsko je razstavljala tudi v galeriji Kunstverein v Hamburgu (2016, samostojna), na 9. berlinskem bienalu sodobne umetnosti (2016), v muzeju Folkwang v Essnu (nagrada Nam June Paik 2016), muzeju Yuz v Šanghaju (2016), na trienalu Okayama Art Summit na Japonskem (2016), v Muzeju sodobne umetnosti v New Yorku (2015), na 13. bienalu v Lyonu (2015/2016), v umetnostni galeriji Kunsthalle Lissabon (2015, samostojna), Muzeju sodobne umetnosti Astrup Fearnley v Oslu (2014), galeriji Fridericianum, Kassel (2013) in Centru za kuratorske študije (CCS Bard) v New Yorku (2012). Prvo samostojno razstavo je imela leta 2012 v muzeju sodobne umetnosti Kraupa-Tuskany Zeidler v Berlinu. Njena dela so v zbirkah Nacionalnega muzeja v Oslu, muzeja Ludwig v Kölnu, muzeja sodobne umetnosti Moderna Museet v Stockholmu, Muzeja umetnosti Kumu v Estoniji, muzeja Marte Herford v nemškem Herfordu, Zbirka sodobne umetnosti Zvezne republike Nemčije (Sammlung zeitgenössischer Kunst der Bundesrepublik Deutschland) v Bonnu, v zbirki muzeja Yuz v Šanghaju, umetniške fundacije Aishti v Bejrutu, muzeja Astrup Fearnley v Oslu, zasebne zbirke Boros v Berlinu, Fundacije CC v Šanghaju, fundacije Fondazione Sandretto Re Rebaudengo v Torinu, fundacije Išikava v Okajami, umetniške fundacije K11 v Šanghaju; zbirke Ringier v Zürichu, zbirke družine Rubell v Miamiju in Muzeja umetnosti Sishang v Pekingu. Leta 2018 je njeno delo za svoje letno poročilo naročila založba Ringier. Med letoma 2017 in 2018 je pri založbi Sternberg Press izšla njena tretja knjiga umetnika z naslovom If Only You Could See What I’ve Seen with Your Eyes v sodelovanju z Muzejem umetnosti Kumu in beneškim bienalom, leta 2016 pa je v sodelovanju z galerijo Kunstverein v Hamburgu izšla knjiga z naslovom Dawn Mission. Leta 2010 je objavila odmevno knjigo umetnika z naslovom Post Internet Survival Guide.
