sl en
d
h
m
s

Neja Zorzut

Prodrome

2021, instalacija

»Kozmična groza je pogosto opisana kot stik s tujim, neznanim, z entitetami onkraj naših vzpostavljenih kategorij. Vendar je groza obenem tudi zahrbtno domača, v njej se skriva realizem. Pred teboj je objekt, ki dokončno razblinja iluzijo o tem, da hladnost in indiferentnost vedno prihajata od zunaj.

Znašla si se v nočni mori, v kateri najbolj intimno, telesno in poznano postaja tuje. Naivno je misliti, da je groza le stvar zunanjosti, v resnici je inherentno del tebe; kajti preživetje samo je najbolj destruktiven proces neprostovoljnih sprememb. Če Lovecraftovsko parafraziram: medtem ko te je strah Cthulhuja, si ti sama Rl'yeh – mesto izvora groze. Si del procesa, ki stavi na transformacijo, na gnitje, čeprav ta pomeni subjektovo smrt: neskončno razpadanje je tisto, ki omogoča vznik nečesa novega. Vsakršen obstoj je zabloda, nikoli ni bil niti cilj niti zagotovilo.

Zato ne poskušaj zavajati, da si življenje. V resnici si bila vedno zavezana smrti, ki jo kot kapitali udejanjaš sama do sebe in drugih. Kot fosil ujeta v suspenz nenehne spremembe. Proti točki, kjer se čas konča, je ta proces vedno hitrejši in nasilnejši in se bliža trenutku, ko bo nemogoče razločiti med objektom in subjektom, med razpadanjem in nastajanjem, med organskim in anorganskim.'«

-Enea Kavčič, Flesh/acc

Sponzorji: MORPHO PLUS D.O.O. in ARH Co D.O.O.

Neja Zorzut (1992) je leta 2015 diplomirala na oddelku za slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani in leta 2020 zaključila magistrski študijski program druge stopnje slikarstva.

V svoji umetniški praksi v relaciji do smernic »ekološke filozofije« oziroma »ekologije brez narave«, hiperobjektnih entitet, hiperokultacije se osredotoča na pojav, kjer telo samo nastopa kot nekaj deloma tujega subjektu, ne, v smislu, da bi raziskovala, kako je človeška izkušnja prilagojena fizičnim ali biološkim značilnostim telesa, ampak bolj kako je človeška izkušnja v nekem smislu posredovana prek objekta telesa – skratka objekta, v katerega je subjekt potopljen. Gradi modificiran prostor in/ali objekt, ki nujno v svoji osnovi prodira skozi kožo, prehaja v hrano, v celice, se lepi na organe in s tem ustvarja atmosfero razkroja telesa oziroma modifikacije ali prilagoditve telesa na drugačno vrsto okolja. Prizadeva si reprezentirati videz, ki bazira na vodilni misli breztelesne objektnosti, kjer gre za materialnost, ki ni omejena na dojemanje objektnosti kot take, ampak se obnaša objektno kot odziv na akomodacijo, s katero izginja meja med objektom in telesom.

Umetnica je v času študija sodelovala na nekaj skupinskih razstavah v Sloveniji, med drugimi na slikarski razstavi Med seboj različni (2012, Galerija MIK, Ljubljana), sodelovala je pri digitalni scenografiji za opero Larryja Coryella Vojna in mir (2014, Cankarjev dom, Ljubljana), na razstavi v Galeriji Jakopič: LXX ALUO. Preteklost, sedanjost, prihodnost (2016, Ljubljana), Utelešenje; razstava študentk in študentov Oddelka za slikarstvo (2017, Galerija Equrna, Ljubljana), Vabljeni mladi 2017 (2017, Galerija DLUM, Maribor), Fin-de-siècle #II (2018, Layerjeva hiša & stolp Škrlovec, Kranj). Samostojna razstava Neja Zorzut: Alohton (2018, Galerija Equrna, Ljubljana). Razstava nagrajencev PRIMAVERA (2019, Galerija DLUM, Maribor). Samostojna razstava Neja Zorzut: Adheziv (2019, Muzej sodobne umetnosti Metelkova, Ljubljana). Skupinska razstava: Preblizu, Predaleč (2021, Galerija Equrna, Ljubljana). Prejela je priznanje Akademije za likovno umetnost in oblikovanje 2013/2014. Prejela je Prešernovo nagrado Akademije za likovno umetnost in oblikovanje 2015/2016.