PROJeKTI
RAZsTava NaGRaJENCa 33. GRaFIčNEGa BIENaLa LJUBLJANA
Leta 2019 je umetnik Hamja Ahsan prejel veliko nagrado 33. grafičnega bienala Ljubljana za delo Aspergistanski referendum. Obiskovalce bienala je povabil, naj na referendumu glasujejo, ali bi se priključili Aspergistanu, neodvisni državi sramežljivih, introvertiranih in avtistov. Dvainsedemdeset odstotkov volivcev je njegov predlog podprlo. S tem klicem k avtonomiji je Hamja Ahsan svojemu umetniškemu projektu Shy Radicals (Sramežljivi radikalci) zopet vdihnil tisti uporniški značaj, iz katerega je projekt tudi vzklil.
Idejni začetki projekta segajo v obdobje skoraj petnajst let pred izidom Ahsanove knjige Shy Radicals: The Antisystemic Politics of the Militant Introvert (Sramežljivi radikalci: protisistemska politika militantnega introvertiranca, 2017). Satiričnega dela, v katerem avtor na podlagi protikolonialne teorije osnuje kritiko prevladujoče kulture v kontekstu novega svetovnega reda, ki je nastal po napovedi vojne proti terorizmu kot posledice atentatov 11. septembra 2001 v Združenih državah Amerike. Tisto, kar se je sprva predstavljalo kot mednarodna kampanja za uničenje Al Kaide, je v demokraciji privedlo do hudega nazadovanja pod pretvezo nevzdržne teorije o pravični vojni, ki postavlja varnost pred svobodo in državljanske pravice ter privzema obstoj drugorazrednih državljanov, rasizem in islamofobijo kot obrambne strategije pred sovražnikom, ki naj bi se skrival v naši družbeni mreži.
Posledice tudi tako imenovane vojne proti terorju pa niso vidne le v razpršenosti strahu, ki je porodila otopelost, katere najizrazitejša poteza je brezbrižnost, temveč tudi na psihosocialni ravni, kjer se te posledice kažejo kot porast strahu, nemoči, sovraštva in občutka ranljivosti. Tovrstna čustva se z veliko hitrostjo razširjajo med očitno enakomislečimi in ustvarjajo družbeno polarizacijo, katere agresivni odmev se med zagrizenimi privrženci stopnjuje na spletu. Kulturni tribalizem namreč zagotavlja občutek pripadnosti in z njo varnosti ter kaznuje vsakogar, ki si drzne razmišljati drugače, krepi pa se v odmevni komori družbenih omrežij, kjer drugačnost poistoveti s sovražnikom in jo izvrže. Nadvlada globalnega dojemanja je ustvarila zamegljen imaginarij o normalnosti, kar onemogoča artikulacijo kolektivne identitete, ki bi utrjevala družbeno pravičnost.
Obiskovalci letošnjega bienala se imajo možnost seznaniti z začetki in razvojem umetnikovega projekta Shy Radicals; tako kot v primeru mnogih drugih najbolj zagrizenih revolucionarnih gibanj bi bila tudi njegova zgodovina lahko podvržena napačnim interpretacijam, če bi se je lotili prepovršno ali pa bi se omejili le na njegovo prevratništvo in utopičnost. Kot radikalni uporniki zoper nadvlado ekstrovertiranosti, kulturo hiperdružabnosti in nasilno pozitivnost se člani gibanja, ki ga je ustanovil Hamja Ahsan, borijo za prekinitev zdaj že brezčasne dinamike neoliberalizma, ki sistematično izganja drugačnost in s tem poskuša utišati sleherno dejanje, ki bi utegnilo sprožiti nenadno spremembo.
Zgodovinski artefakti, revolucionarna ikonografija, nikdar poprej videne fotografije, prvoosebne pripovedi sledilcev gibanja, ekstrovertiranih navdušencev ter poznavalcev področja človekovih pravic in sodobne umetnosti kažejo, kako je projektu Shy Radicals ob neprestanem prehajanju med resnico in fikcijo uspelo pronicati v podivjani in po večini zamaknjeni normirani svet, ne da bi projekt izgubil svoje spekulativno bistvo. Cilj gibanja Shy Radicals je ustanoviti izmišljeno državo Aspergistan, ki bi jo pripadniki upravljali v skladu s svojo ideologijo in lastno zakonodajo. Humorno se zgleduje po tradicionalnih strategijah tipičnega represivnega aparata, pri čemer mu z grenkosladko ironijo uspe izpostaviti potrebo po individualnem aktivizmu, ki ne bo zgolj poza v virtualnem svetu, temveč se bo za dobro skupnosti brezpogojno zavezal sodobni in vseobsegajoči kulturni kritiki.
Naslov razstave I DON’T BELONG HERE (JAZ NE SPADAM SEM) ne razkriva le neposrednega upora proti poistovetenju s hegemonijo uniformnosti, temveč tudi utrjuje svojo samoizključevalno umestitev, iz katere veje zahteva po priznanju pomena in edinstvenosti drugačnega, tujega, nenavadnega in celo nasprotujočega. Z vzpostavitvijo distance Hamja Ahsan napravi prostor za razpravo o nasilnosti civiliziranih družbenih pritiskov in razgali utvaro o globalni enakosti. Zavzema se za univerzalne vrednote inodstira pogled na drugost, ki je bila zaradi nerazumevanja in družbenega zavračanja prepogosto potisnjena ob stran. Drugost prikaže takšno, kakršna je bila od vedno: kot disidentstvo; kot skupnost tistih, ki razmišljajo, čutijo ali delujejo drugače. Tistih, ki za razvoj lastne identitete ne potrebujejo nenehnega soočanja. Tistih, ki ustvarjajo druge stvarnosti in v njih razvijejo pripadnost.
Yasmín Martín Vodopivec, kuratorka razstave
Hamja Ahsan je umetnik, pisatelj, aktivist in kurator, ki živi in dela v Londonu in Maastrichtu. Napisal je knjigo Shy Radicals: Antisystemic Politics of the Militant Introvert (Sramežljivi radikalci: Protisistemska politika militantnega introvertiranca) in leta 2019 na 33. grafičnem bienalu Ljubljana osvojil veliko nagrado za umetniški projekt Aspergistanski referendum. Leta 2013 je ustanovil festival ustvarjalnega aktivizma, zinov in neodvisnega založništva DIY Cultures in je od vsega začetka tudi njegov sokurator. Prišel je v ožji izbor za nagrado za človekove pravice liberty za kampanjo Osvobodite Talho Ahsana, ki se je borila proti njegovi izročitvi ZDA in podaljšanemu priporu brez sojenja v okviru boja proti terorizmu.
Hamjeva novejša besedila so objavljena v antologiji No Colour Bar: Black Art in Action 1960–1990 (Brez rasnih omejitev: Črna umetnost v akciji 1960–1990). Svoje umetniške projekte je predstavljal v MoMA PS1 v New Yorku, galeriji Tate Modern v Londonu, na bienalu v Gwangjuju, v galeriji Guild Art v New Yorku, na festivalu Šanakht v Pakistanu in na bangladeški akademiji Šilpakala, na festivalu Glasgow International 2020 in v galeriji CCA v Varšavi. V študijskem letu 2020–2021 se je udeležil rezidenčnega programa za umetnike na Akademiji Jan Van Eyck na Nizozemskem. Ukvarja se s konceptualnim pisanjem, ustvarjanjem arhivov, performansi, videom, zvokom in izdelovanjem zinov. Je član uredniškega odbora radikalne revije za duševno zdravje Asylum.
razstavišče: Galerija ZVKDS, Trg francoske revolucije 3
kuratorka razstave: Yasmin Martin Vodopivec
asistentka kuratorke: Simona Jerala
industrijsko oblikovanje: Dan Adlešič
grafično oblikovanje: Ivian Kan Mujezinović – Ee
ilustracije: Rose Nordin
izbor zinov: Hamja Ahsan
Zemljevid
The World is our Corner (Svet je naš kotiček): Hamja Ahsan, Ivian Kan Mujezinović – Ee, Arven Šakti Kralj Szomi, Yasmín Martín Vodopivec, novo delo za 34. grafični bienale Ljubljana
Video
The World is our Corner (Svet je naš kotiček): Hamja Ahsan, Dan Adlešič, novo delo za 34. grafični bienaleLjubljana
Video
I, Otherstani (Jaz, Drugistanec): pesnik Talha Ahsan, producent Zain Daha, animacije Malikah Holder, glasba DA
Film
Shy Radicals: avtor knjige Hamja Ahsan, režiser Tom Dream, produkcija Holly Wolfers, Black Dog Films; prevod Maja Lovrenov, podnapisi Marko Makuc
Knjiga
Shy Radicals: The Antisystemic Politics of the Militant Introvert (Sramežljivi radikalci: protisistemska politika militantnega introvertiranca), 2017, četrta izdaja/Fourth Edition, 2020, Hamja Ahsan; Naročilo: Common Objectives, Urednik: Nina Power, Založnik: Book Works
Producent: Mednarodni grafični likovni center
Direktorica: Nevenka Šivavec
Koproducent: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije
Zahvale:: E. A. Alderdice, Zain Dada, Steven Fraser, Darja Klemenčič, Ingrid Merlak, George Oxby, Rachel Rowan Olive, Gemma Santiago Alonso, Helen Spandler, Miran Zupanič
KoNFERENčNI PRoGRaM
četrtek in petek, 16. in 17. 9.
9.00–19.00 @ Galerija TR3
Glasni spomini, turbo ljudje: Kartiranje zvokov, podob in spominjanja v postjugoslovanskem prostoru, mednarodni simpozij v angleškem jeziku
Kako se prek zvokov, podob in spominov obnavljajo, prenavljajo in vzpostavljajo nove tradicije, zgodovinske naracije in prostori politične intervencije? Kako na postjugoslovanskem območju delujejo različne kulturne dinamike in afekti? Kako se afekti, spomini in podobe preoblikujejo, ko prehajajo med različnimi sodobnimi mediji in prek meja raznih posttranzicijskih periferij?
Sodelujejo: Jernej Amon Prodnik, Robert Bobnič, Marija Dumnić Vilotijević, Nina Dragičević, Ana Hofman, Mateo Horuščak, Jernej Kaluža, Slobodan Karamanić, Mojca Kovačič, Maja Lazarova, Natalija Majsova, Rajko Muršič, Jessica Ortner, Vjeran Pavlaković, Svanibor Pettan, Aljoša Pužar, Boris Ružić, Maria Sokolova, Peter Stanković, Muanis Sinanović, Tea Sindbæk Andersen, Boris Stepanov, Ksenija Šabec, Jasmina Šepetavc, Anamarija Šiša, Eric Ušić, Mitja Velikonja in Fedja Wierød Borčak.
V sodelovanju s Centrom za preučevanje kulture in religije Fakultete za družbene vede na Univerzi v Ljubljani – CPKR FDV (UL).
torek, 26. 10
18.00 @ MGLC Švicarija
Milenijci v četrti industrijski revoluciji, pogovor
Zazrti v prihodnost, ki jo skušajo razumeti z vidika internetnega kozmopolitstva, pisci prispevkov v Milenijskem dosjeju zborniku esejev in fikcije …. (naslov) razmišljajo o preteklih prihodnostih, naditentifikaciji s popom, aktualnih kulturnih vojnah, novih starih svetovnih ontologijah. V trenutku, ko nimajo česa izgubiti, brez tehnofobije, ki je dolgo zaznamovala polje humanistike, premišljujejo o odprtih možnostih, ki jih poraja nova tehnološka revolucija z vidika ljubljanskih milenijcev.
Sodelujejo: Natalija Majsova, Jernej Kaluža, Tibor Hrs Pandur, Anja Radaljac, Urška Preiss in Robert Kuret. Pogovor vodi Muanis Sinanović.
četrtek in petek, 18. in 19. 11, 9.00–18.30 @ MGLC Švicarija
Mednarodna konferenca v angleškem jeziku
Četrtek, 18. 11., 9.00–18.30 @ MGLC Švicarija
Being a Citizen of the World Today?, konferenca projekta The Perennial Biennial
Kozmopolitanizem je zaradi globalne omreženosti in liberalnega kapitalizma postalo vseprisotno tudi v sodobni umetnosti. V primeru bienalov se je povezovalo predvsem s postkolonialističnim diskurzom in z univerzalnimi humanističnimi vrednotami (človekove pravice, enakopravnost, solidarnost, kritika globalnega kapitalizma). Kako danes, po izkušnji še ne zares premagane globalne pandemije, misliti o »novem kozmopolitizmu«, ki bo delovalo v smeri multipolarnosti svetovne ureditve z različnimi kulturami in vrednotami? Kakšno vlogo imajo pri tem bienali in večje ciklične razstavne prireditve?
Sodelujejo:
Partnerji: Liverpoolski bienale sodobne umetnosti, MGLC/Grafični bienale Ljubljana, Bergen Assembly, Berlinski bienale sodobne umetnosti, Mednarodni bienale sodobne umetnosti Riga
Podpora: EU program Ustvarjalna Evropa
petek, 19. 11., 9.00–16.30 @ MGLC Švicarija
Konferenca YUFU
Medtem ko postkomunistični, postsocialistični in postjugoslovanski diskurzi z bolj ali manj točnim izrazom stanja zgolj utrjujejo videz nespremenljive in nestabilne sedanjosti, jugofuturizem sledi zgledu drugih etnofuturističnih gibanj, kot so afrofuturizem, sinofuturizem, baltski etnofuturizem ali hungarofuturizem, ki na taktično različne načine opolnomočajo periferne identitete in subverzivno afirmirajo posamezne kulturne kuriozitete.
Sodelujejo: Niall McCourt aka Eurovicious, Vera Mevorah, Rory Archer, Mladen Zobec, Tibor Hrs Pandur, Dinko Kreho, Ena Kavčič in Maks Valenčič aka Fast Right
V sodelovanju z Zavodom Maska.
petek, 19. 11., 17.00–18.30 @ MGLC Švicarija
ISKRA DELTA pogovori
Sklop predstavitev na temo grajenja svetov, imaginiringa, prototipiranja in udejanjanja možnih drugačnih sedanjosti/prihodnosti.
Moderira Tjaša Pogačar.
Zaključek z druženjem ob predvajanju videospotov Kukle Kešerović, filmske režiserke in slavic gangsta geisha pop podjetnice.